Veliko je že lepih lesenih sveč, takšnih ali drugačnih, tudi na kamnih narisanih sveč, ki so lahko prave umetnine. To so sveče, ki naravi ne škodijo. Nihče sploh ne ve, zakaj so sveče na grobu, v bistvu za to, da ima pokojnik nekaj svetlobe, to pa še ne pomeni, da mora biti vse osvetljeno. Seveda pa to še ne pomeni, da na grob ob prvem novembru ne bi dali ene sveče, elektronske ali solarne, da je ena lučka na grobu. To je čisto dovolj.

V potrošniško naravnani družbi, tudi pri urejanju grobov ne moremo mimo trendov. Miša Pušenjak pravi, da trendi so in niso. „Svetovni trend je že dobro desetletje, da je grob čim bolj zelen ali v celoti zelen. Pri nas se na tem področju še kaj dosti ni spremenilo, da bi ne bilo več betona, marmorja, kamna na grobovih. To pa še ne pomeni, da si ga vsak ne bi uredil po svoje. Morda bi tistim, ki jim grob res veliko pomeni, dobesedno srečanje s preminulim, marsikdo je takšen, svetovala, da ga uredi tako, da ga bo čim bolj spominjal na njegovega dragega. V Nemčiji sem videla tudi štedilnike na grobovih, tiste stare šporhete, različne lovske predmete, kuhalnice, lonce. Sicer pa čim več zelenega. Čas je že takšen, da nimamo časa, da bi zelo pogosto hodili na grob, tu je največji problem, zakaj nimamo zelenih grobov. Lahko pa kamen vsaj čez poletje prekrijejo kakšne plezalke, povešave, bršljan, ki pa ga v jeseni nekateri čisto porežejo. Jaz osebno bršljan na našem grobu pustim, ker mi je všeč, da je grob zelen,“ pove Miša Pušenjak.

Katere pa so tiste rastline, ki jih bomo najpogosteje posadili na grob?

Preberite več v Štajerskem Tedniku