Philipe Stucki

Zavod Tovarna za reševanje stanovanjskih problemov preučuje švicarski vzor stanovanjskih kooperativ. Priti do lastnega stanovanja, so predvsem za mlade dandanes sanje. Tako nakup kot najem stanovanja sta ob zaposlitvah za določen čas za mnoge predraga, neprofitnih stanovanj pa še za najbolj ranljive socialne skupine ni dovolj. Da bi stanovanjske kooperative, kot jih na primer poznajo v Švici, kjer je kar pet odstotkov vsega stanovanjskega fonda v lasti kooperativ, lahko pomagale pri reševanju stanovanjskih problemov tudi pri nas, poleg Švicarjev verjamejo tudi nekateri Novomeščani.

Stanovanjske kooperative po švicarskem vzoru proučuje Zavod Tovarna, ki ga vodi Novomeščan Primož Žižek. Projekt je bil izbran na razpisu za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v Evropski uniji, Švica je projekt, ki naj bi prenesel primere dobre prakse k nam, podprla z donacijo v višini 38 tisoč evrov. Kooperative se oblikujejo z minimalnimi vložki posameznika, običajno do 5 odst. vrednosti stanovanja, s čimer si skupnost stanovalcev zagotovi pravico do stanovanja z neprofitno najemnino in pravico do soodločanja pri njegovi izgradnji in vzdrževanju zgradbe, ki je v lasti kooperative.

Socialna stanovanja v Švici v glavnem gradijo skladi v državni lasti, ugotavljajo v zavodu Tovarna, lahko pa tudi kooperative in zasebniki, vendar tudi pod enakimi pogoji oddajanja stanovanj. V primerjavi z neprofitnimi tovrstne investicije prejemajo 20-odstotno subvencijo. To pomeni, da so za vsaj 20 odstotkov cenejša od običajnih neprofitnih stanovanj. Oblasti v Ženevi so v devetdesetih kooperative priznale kot enega od dveh glavnih stebrov zagotavljanja neprofitnih stanovanj. Vodja projekta Blaž Habjan, ki sodeluje s stanovanjsko kooperativo Codha iz Ženeve, meni, da bi švicarsko dobro prakso in izkušnje lahko s pridom uporabila tudi novomeška občina, ki zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj subvencionira celo tržne najemnine.

Zavod Tovarna v ponedeljek v nekdanjem gostišču na Glavnem trgu organizira javno tribuno, s katero želi spodbuditi ljudi, da bi se tudi sami angažirali in si zagotovili svoje neprofitno stanovanje. Svoje poglede na koncept bo med drugim predstavil podpredsednik omenjene ženevske kooperative Codha, ki je nastala sredi 90. letih in ima v osmih zgradbah kar 150 stanovanj.

O neprofitnih stanovanjih v stanovanjskih kooperativah bodo govorili na javni tribuni, ki bo v ponedeljek, 24. oktobra, ob 17. uri v nekdanjem gostišču na Glavnem trgu.

V Švici si prek kooperativ neprofitno stanovanje zagotavljajo različne generacije, družine se statusno razlikujejo, stanovanja so namenjena tudi samskim ljudem. »To ni čudežna rešitev in gotovo ni primerna za vse ljudi,« Habjan odgovarja na vprašanje, če smo pri nas zreli za takšno obliko sobivanja, saj nedvomno terja od stanovalcev participacijo in prilagajanje. »To je za ljudi, ki želijo biti del kolektiva. Zelo je poudarjen družbeni vidik življenja. Pri naši partnerski kooperativi Codha pravijo, da ima pogosto ta celo večjo težo pri odločitvi za življenje v kooperativi kot ekonomski vidik. Med svojimi člani imajo namreč številne, ki so dovolj premožni, da bi si sami zagotovili lastniško stanovanje, vendar jih prepriča socialno življenje, ki ga nudi kooperativa,« opaža.

Ovir, preden bi stanovanjske kooperative lahko zaživele, pa je še nekaj, saj med drugim stanovanjske kooperative še niso v registru neprofitnih stanovanjskih organizacij. »Po zdajšnjih pravilih se v register skorajda ne morejo uvrstiti, saj v začetku nimajo omembe vrednega stanovanjskega fonda ali za stanovanjsko gradnjo namenjenega stavbnega zemljišča. To posledično pomeni, da ne morejo kandidirati za javna sredstva ali ugodne kredite kot registrirane neprofitne stanovanjske organizacije,« priznava Habjan, ki po zagotovilih z ministrstva za okolje pričakuje, da bo spremembe prinesel novi osnutek nacionalnega stanovanjskega programa.

Članek je bil objavljen v aktualni, 42. številki Dolenjskega lista 20. oktobra 2011.