Sajenje česna se začne vsaj 14 dni prej
Česen je žal vrtnina, ki se ne zna upirati plevelom. Zato moramo tudi sami nekaj narediti v ta namen. Dobro je, da gredice, posebej njive za sajenje, pripravimo vsaj 14 dni prej, bolje pa je, da je ta čas še daljši. Govorim o slepi setvi, tehniki, s katero skušamo zmanjšati količino semena plevela v tleh. Površino pripravimo tako, kot da bomo sadili (ali sejali). Tudi pognojimo zdaj. V 14 dneh bodo vzkalila semena plevelov, ki so tik pod površino. Te rastline so najbolj konkurenčne pridelovani vrtnini, v tem primeru česnu. Te kaleče divje rastline potem tik pred sajenjem fizično uničimo: brane, motike, grebljice … kar pač imamo in je potrebno. Na njivah bodo tako tudi herbicidi učinkovitejši.
Gnojenje in kolobar
Česen uvrščamo med lukovke (nekoč čebulnice), njegovi sorodniki so torej čebula, por, šalotka, stoletni luk, drobnjak … Ta skupina vrtnin je zelo občutljiva na ozek kolobar, na isto mesto lahko pride vsako četrto, bolje peto leto. To upoštevajte, saj je večina težav z gnitjem tako česna kakor čebule povezana tudi z ozkim kolobarjem.
Lukovke ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem. Česen je nekoliko manj občutljiv, zato ga lahko gnojimo s kompostom, tudi kupljenimi organskimi gojili. Vendar svetujem, da vsem dodamo 20 dag/m2 kalijevega sulfata. Lukovke potrebujejo namreč veliko kalija, ta vpliva tudi na odpornost in prezimovanje. Osnovni okus, ki ga imamo tako radi, pa dajo žveplene spojine. Zato tudi žvepla ne sme manjkati. V jeseni v bistvu drugega sploh ne potrebuje, tudi dušika in fosforja ne. Pognojimo torej z nekje do 8 l/m2 komposta ali 75 % priporočenega odmerka kupljenega organskega gnojila. Upam, da zdaj že vsi veste, da gnojila vedno zadelamo v zemljo, nekje 15–20 cm v globino.
Stročkamo tik pred sajenjem
Preberite več v Štajerskem Tedniku
