Gobe so po mnenju determinatorke gliv in amaterske mikologinje Katarine Grabnar Apostolides pravo bogastvo narave, ki ga je potrebno spoštovati. So pomembni razkrojevalci, ki v naravi omogočajo nemoteno kroženje snovi in s tem življenja. Ko govorimo o varnem nabiranju gob, se zato ne smemo ozirati zgolj na naše koristi, ampak tudi gobe.
Zato svetuje, da gobe posameznik nosi v košari in ne v vrečki. Tako omogočimo, da skozi špranjice padajo trosi, s tem gobi pomagamo, da se razmnožuje naprej. Na ta način preprečimo tudi možnost zastrupitve, saj se v vrečki z gobami zlasti ob vročini pogosto pojavijo tudi različne plesni in bakterije, opozarja.
Gobe iz tal odtrgamo v celoti. "S tem jih lahko namreč lažje določimo, saj je včasih ravno dno beta pomembna točka, po kateri gobo prepoznamo," je dejala. Pomembno je tudi, da gobe zaznavamo z vsemi čuti. Treba jih je videti, povohati, kakšne tudi poskusiti. Ob tem svetuje, da si po dotikanju gob, zlasti strupenih, gobar roke obriše z mahom, ki je antiseptičen.
Previdno pa je potrebno rokovati tudi s priročniki za prepoznavanje gob. "Zavedati se namreč moramo, da so fotografije v knjigah posnete v različnih vremenskih pogojih, zato iz njih vedno ni razvidno, za katero vrsto gre," je izpostavila.
Ljubiteljem nabiranja gob zato priporoča, da se vključijo v katero od gobarskih društev, kjer lahko pridobijo veliko znanja, obenem pa jim bodo na voljo tudi dobri poznavalci gob. Gob po njenih besedah tudi ne nabiramo v onesnaženem okolju, ko se posameznik odpravi gobarit, pa naj za seboj ne pušča smeti.
