“Položnice v domovih za starejše se bodo krepko znižale,” je prepričan Maljevac.
Ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sta v začetku maja objavila nove izračune za cene storitev dolgotrajne oskrbe na domu in v institucijah. Cena storitev, kot je denimo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pri dolgotrajni oskrbi na domu znaša 27 evrov na uro, pri dolgotrajni oskrbi v instituciji pa 19,80 evra na uro. Cena storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti medtem pri dolgotrajni oskrbi na domu znaša 33 evrov na uro, pri dolgotrajni oskrbi v instituciji pa 24 evrov na uro.
Od srede, 15. maja, dalje bodo v vladnem klicnem centru na številki 114 začeli odgovarjati na vprašanja povezana z dolgotrajno oskrbo, je dodal.
Vodja klicnega centra na številki 114 Matjaž Florjanc Lukan je poudaril, da v njem deluje 15 svetovalcev, ki so sicer zaposleni na ministrstvih in drugod v javni upravi. Klicni center je dosegljiv ob delovnikih med 8. in 16. uro.
"Klicni center je v tej fazi namenjen zlasti starejšim, njihovim svojcem in skrbnikom. Ne bomo uporabljali odzivnika, klicatelj bo takoj povezan s svetovalcem," je povedal. Klicatelji bodo dobili informacije o prispevkih za dolgotrajno oskrbo, kdo so zavezanci, kako se prispevek obračuna, katere pravice dolgotrajne oskrbe izvirajo iz njega, je razložil.
Ker se ob uvajanju dolgotrajne oskrbe ljudem porajajo številna vprašanja, bodo na pobudo predsednika vlade Roberta Goloba klicni center 114 v tem tednu razširili še z odgovarjanjem na vprašanja s tega področja.
Po predlagani noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je pripravljena za obravnavo na vladi, bodo oskrbovalci družinskega člana lahko tudi upokojenci, so povedali na ministrstvu za solidarno prihodnost. Prošnje za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, ki se bo začela izvajati 1. julija, pa bo mogoče vlagati od 1. junija, so dodali.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati januarja lani, je kot prvo pravico uvedel oskrbovalca družinskega člana. Vendar te pravice niso mogli izvajati upokojenci, kar pa se z omenjenim predlogom spreminja. S 1. julijem se bodo tej pravici pridružile pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. S 1. decembrom pa zakon predvideva še pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji in do pravice do denarnega prejemka.
Na ministrstvu so danes hkrati spomnili, da se bo 23. maja iztekla javna obravnava predloga novele zakona o socialnem varstvu, ki vzpostavlja pravno podlago za lažje delovanje stanovanjskih skupin. Ob tem v okviru krepitve podpore v skupnosti ureja institut institucionalnega varstva v drugi družini. "Predlog legalizira zatečeno stanje," je pojasnila Andreja Rafaelič z Inštituta za socialno varstvo. Po njenih besedah predlog omogoča podporo vsem, ki bodo želeli zapustiti institucijo.
Storitve podpore v skupnosti bodo po njenem pojasnilu izvajale tako nevladne organizacije kot tudi javni zavodi.
