Kumar, ki so grenke, po videzu ne moremo razlikovati od tistih, ki niso in imajo hrustljav ter sladek okus. Neprijeten grenak priokus zaznamo šele, ko kumaro zaužijemo. Prav tako ni nujno, da bo grenkoba razdeljena po vsej kumari, temveč je lahko zgolj v enem delu. Izvor grenkobe je snov, imenovana kukurbitacin. To je element, ki je sicer strupen, a se v rastlinjakih pogosto pojavlja, saj služi za zaščito mladih plodov pred škodljivci. Prisoten je v vseh sortah zelenjave – v listju, steblih in plodovih. Da kumare ne bi bile grenke, pa je treba preseči njegovo koncentracijo.

Vzroki za pojav grenkobe

Nekaj vzrokov za pojav grenkobe gotovo poznate, drugi vas bodo morda presenetili. Med najpogostejšimi je nezadostna vlaga v zaprtih rastlinjakih, če kumare gojite v njih, enako je na odprtih vrtovih. K temu prispeva prenizka temperatura vode, ki se uporablja za namakanje vrtov ali rastlinjakov. Strokovnjaki priporočajo zalivanje z deževnico, ki jo zbirate v sodih po obilnih deževjih. H grenkobi pripomoreta pomanjkanje kalijevih in dušikovih elementov ter presežek sončnih žarkov, pa tudi pomanjkanje teh, kar je značilno za nasade. Na pojav grenkobe vplivajo nenadne spremembe temperature med gredicami. Kumar ni dobro saditi v bližini jagod in robidovih grmov. Ti veljajo za agresorje, ki uporabne elemente skupaj z vodo odvzemajo zemlji in izzovejo grenkobo.

Unsplash.com

Preprečimo grenkobo v kumarah

Kumare sadite na ohlapni zemlji ali šoti, razredčeni s pepelom, ki znižuje kislost. Glinena tla niso primerna za sajenje kumar. V zemljo, v katero sadite kumare, leto prej ne vnašajte svežih organskih snovi, vključno s svežim gnojem. Ta namreč izzove grenkobo v zelenjavi. Kumare je treba redno zalivati, saj nihanje med pomanjkanjem in preobiljem vode povzroča rastlini stres ter poveča koncentracijo kukurbitacina in posledično pojav grenkega okusa.