Vas Žiče se v zgodovinskih dokumentih prvič omenja leta 1182, ko je vojvoda Otokar I. kartuzijanom poklonil nekaj posesti, med drugim tudi vas Žiče. Drago Ratajc mi pokaže vojaške karte iz leta 1763, na katerih je vidno, da je bil današnji Filipov dvor prvotno zasnovan kot zidana utrdba pravokotne oblike. V okoliških, najverjetneje lesenih poslopjih so živeli hlapci, dekle in dninarji, ki so obdelovali posest in vinograde. Po takratnem urbarju so spadale pod Žiče še vasi Tolsti Vrh, Draža vas, Konjiška vas, Koble, Kolačno, Zafošt, Kraberk, Klokočovnik in Tičevo.
Tradicija vinogradništva
Kartuzijanski red, ki je v dolino Svetega Janeza pri Slovenskih Konjicah prišel iz Francije, je s seboj prinesel tudi vinsko trto. »Ni naključje, da so kartuzijani postavili pristavo ravno v Žičah. V okolici so obdelovali posestva, sočasno z gradnjo bivališč so zaživele gospodarske dejavnosti, ki so kartuziji zagotavljale dohodek. Zato lahko upravičeno domnevamo, da začetek vinogradništva v Žičah sega v konec 12. stoletja in da so se kartuzijani z njim ukvarjali vse do razpustitve samostana leta 1782. Dolgih 650 let. Iz številnih zgodovinskih dejstev lahko sklepamo, da je bil kartuzijanski red na Slovenskem cerkveno, gospodarsko in intelektualno najmočnejši,« še pojasni Ratajc in doda, da so od leta 1782 do 1786 posestva in samostansko premoženje prišli v upravo verskega sklada. Upravitelj je porušil dotrajane dele stavbe, država je premoženje dala na licitacijo.
Takrat je posest kupil Werland knez Windiscgraetz. Leta 1945 je po razlastitvi kartuzijanska pristava prišla v last kmetijske zadruge, ki je imela na posestvu kmetijske dejavnosti in stanovanja.
Zakaj nakup in obnova?
Drago Ratajc priznava, da se je za nakup stavbe v Žičah pred približno osemnajstimi leti težko odločil, ker jasne vizije o njeni prenovljeni podobi še ni imel. Njegovo gradbeno podjetje je takrat zaključilo zahtevno in obsežno večletno obnovo kompleksa Žičke kartuzije. »Nagovarja me zgodovina kartuzijanov, z zanimanjem prebiram zapise o njihovem življenju in delu. Včasih se mi zdi, da sem bil v prejšnjem življenju kartuzijan,« pripomni v smehu. In doda: »Prejšnji lastnik Bogomir Ratej je pristavo sicer nekoliko prenovil. Zavedal sem se, da me čaka zahtevno delo. A takšne izzive sem imel vedno rad.« (Foto; Nik Jarh)
Članek si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 17. oktober 2024!
