»Če kmet ne bi izpolnil obveznosti ali bi skrčil površine, bi bil kaznovan, država pa zdaj ponovno niža plačila, in to za 15 odstotkov,« je opozoril kmet Milan Unuk s poljedelsko-govedorejske kmetije iz Zgornjih Jablan.

Ukrep vodni viri so lahko kmetje uveljavljali na vnaprej določenih območjih, kar pomeni, da so na kmetijskem ministrstvu lahko predvideli, koliko je teh območij oz. koliko bo vključenih površin. A odziv kmetov je uradnike presenetil.

V ukrep, ki je namenjen ohranjanju ali izboljšanju kakovosti vodnih virov, se je vključilo okrog 2.500 kmetij. Kmetje so se zavezali k setvi prezimnih posevkov, zagotavljanju pokritosti tal v določenem obdobju, imeli so omejen nabor fitofarmacevtskih sredstev ... Država se je zavezala, da bo krila dodatne stroške in izpad dohodka. Leta 2023 je nadomestilo znašalo 340 evrov na hektar, že leto kasneje je ministrstvo podporo znižalo na nekaj manj kot 290 evrov, v prihodnje naj bi plačilo znašalo 246 evrov na hektar.

Podobno velik odziv kmetov je bil za ukrep preciznega škropljenja in gnojenja, katerega cilj je zmanjšanje rabe gnojil in škropiv z uporabo ustrezne mehanizacije ... Agencija je letos na račune kmetij in kmetijskih podjetij skupno nakazala 11,9 milijona evrov. Kot kaže odločitev ministrstva, je obseg denarja še vedno prevelik. Tako naj bi kmetje v prihodnje za izvajanje ukrepa prejeli 132 evrov na hektar, medtem ko so še pred tremi leti dobili 182 evrov na hektar.

Več v Štajerskem tedniku