V kleti so nam govorice potrdili. »Gre za terasaste površine, kjer strošek ni višji za deset ali dvajset odstotkov, temveč kar dvakrat tolikšen kot v vertikalnih vinogradih. Rodnost je bistveno nižja in posledično se nam ne izplača gojiti teh vinogradov,« pojasnjuje direktor kleti Gorazd Bedenčič in dodaja, da so na to več let opozarjali tako župana kot državo, a posluha za skupno reševanje težav ni bilo.

Občina Ormož je v preteklosti celo izvedla študijo, poudarja Bedenčič, v katero je zajela šest območij v Ljutomersko-Ormoških goricah s terasastimi vinogradi.

»Povedali smo, katera območja bi mi obdržali. Udeleževali smo se sestankov in razumeti je bilo, da smo nekako usklajeni. Nato se je država v nasprotju z mnenjem občine in vseh vinogradnikov v regiji samovoljno odločila, da morajo terase ostati – ne le v prvem in drugem območju, ki smo ju skupaj določili in bi ohranjali lep videz krajine, temveč tudi v tretjem in četrtem območju. Jasno smo povedali, da so terase za nas popolnoma nerentabilne in da bomo začeli terase opuščati, če se to ne bo spremenilo. A se ni.«

Letos so sicer še nekako vztrajali, a so se dokončno prepričali, da posluha ni. Zato so se odločili, da terase opustijo. Opuščeni terasasti vinogradi za njihovo klet predstavljajo osem odstotkov vseh vinogradov, ki se razprostirajo na skupno 520 hektarjih: »To v praksi za nas pomeni, da bodo obstoječi zaposleni manj obremenjeni.«

Ob tem bodo, dodaja Bedenčič, sami kljub vsemu spoštovali (ne)sklenjeni dogovor in na dveh dogovorjenih območjih ne bodo nikoli opustili teras, čeprav tudi te niso ekonomsko upravičene.

Pričakovati je še več opuščanja

Več v Štajerskem tedniku