»Pred šestimi leti sem prosila očeta, da mi odstopi eno njivico, na kateri bi posadila buče. Prisluhnil mi je in na 65 arih sem pridelala za eno jumbo vrečo bučnih semen. Oče me je takrat zaskrbljeno vprašal, kaj bom s tolikšnimi bučnicami,« se je začetkov spomnila Brigita Hergan. Očetova skrb je bila odveč, olje je (pre)hitro pošlo. Povpraševanje po njenih izdelkih in prvo priznanje na Dobrotah slovenskih kmetij, čeprav bronasto, ji je dalo zalet. »Ko si začetnik, ne veš, kaj je prav in kaj ne, ne veš, kako kakovostno je tvoje delo. Zato sem se odločila za ocenjevanje na Dobrotah, kjer sodelujem še sedaj, le da zdaj posegam po najžlahtnejših priznanjih, a ne le pri nas, tudi na Hrvaškem in v Avstriji.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku