Še več, nedavno je skupina podmorskih raziskovalcev sporočila nekaj neprijetnega: celo na najgloblji točki Sredozemskega morja, tako imenovanem Calypso Deep na globini 5267 metrov, ki se nahaja v Jonskem morju med obalama Grčije in Italije, kjer se srečata evrazijska in afriška tektonska plošča, so našli 167 delcev smeti, med katerimi je bila večinoma plastika, pa tudi delci kovine, stekla in papirja. »To je eno najhujših onesnaženj globokega morja v zadnjih letih,« je povedal Miquel Canals z univerze v Barceloni, »celo najbolj odmaknjeni deli na Zemlji ne morejo uiti človekovemu vplivu. Stanje pa se le še poslabšuje.«

Plastika in turizem načenjata naravo

Plastika je med največjimi onesnaževalci tudi na Jadranu. Kar 80 odstotkov vse plastike, ki se nahaja v tem delu Sredozemlja, prihaja s kopnega, kar pomeni, da marsikje smeti še vedno odmetavajo neposredno v morje. Plastika, ki jo srečujemo tudi na plažah na Hrvaškem, pa večinoma prihaja, po različnih raziskavah sodeč okoli 90 odstotkov, iz Albanije; morski tok jo nato prinese vse do severnega Jadrana.

Del tega seveda dobimo tudi na slovensko obalo, ki meri sicer le dobrih 46 kilometrov, v osnovi pa ne spada v problematični del Jadrana. Kar zadeva onesnaževanje, krepitev turizma tudi pri nas vpliva negativno, najhuje je v okolici Portoroža, kjer so pred časom namerili več kot 20 ton plastičnih odpadkov na leto.

Profimedia

Velik negativni vpliv reke Pad

Eden večjih onesnaževalcev Jadrana je reka Pad. Ta je z več kot 650 kilometri najdaljša italijanska reka in teče skozi osrednjo severno Italijo, kjer je veliko industrije, gosto naseljenih mest in kmetijskih površin, ter se v Jadran izliva južno od Benetk.

Ena od značilnosti te reke je velik pretok, zato s seboj nosi velike količine odpadkov, od plastike do nevidnih odpadnih snovi, pesticidov ter različnih kemikalij, kot so nitrati in fosfati, ki jih vsebujejo gnojila. Posledica povečanih količin slednjih je tako imenovana evtrofikacija, ko se v morju poveča količina hranilnih snovi, ki povzročajo čezmerno rast alg. Zaradi tega lahko nastajajo mrtve cone, kjer ni kisika, kar vpliva na ribe in druge morske organizme.

Profimedia

Polovica industrijskih odpadkov iz Italije konča v Jadranu

Poleg tega se v Jadran odlaga veliko težkih kovin (živo srebro, arzen, svinec), ki so posledica industrijskih odpadkov, zaradi gosto naseljene severne Italije pa imajo Italijani veliko kanalizacijskih vodov speljanih ravno v Pad. Poledica tega je onesnaženost z bakterijami in virusi ter drugimi patogeni.

S tem Pad pomembno vpliva na kakovost morskih voda v Jadranu, saj se po podatkih WWF prek te reke v morje dejansko izliva 20 odstotkov vse vode, ki vstopa v Jadran s kopnega, hkrati pa prinaša 50 odstotkov vseh kmetijskih in industrijskih odpadkov, ki nastajajo v Italiji.

Profimedia

Nič bolje ni v Sredozemlju

Sredozemlje kot celota pa je prav tako tarča številnih onesnaževalcev. Po podatkih WWF Adria vsako leto v Sredozemlju konča 570.000 ton plastike. Ali z drugimi besedami, vsako minuto v morju pristane za 34.000 plastenk tega umetnega materiala. »Največji onesnaževalci so države ob morju, ki jim ne uspe pravilno in okolju prijazno predelati odpadkov. Zaradi povečanega turizma se količina morskih odpadkov vsako poletje poveča za kar 40 odstotkov,« dodajajo na WWF.

Med najbolj onesnažena območja v Sredozemlju spada obala Turčije, posebej v regiji Çukurova pri mestu Mersin na vzhodnem delu sredozemske obale Turčije. Tam so našteli kar 31,3 kilograma delcev plastike na kilometer obale. Med bolj onesnažene predele spada tudi morje pri Barceloni, Marseillu, Tel Avivu in že omenjenih Benetkah.

Sredozemlje je tako zelo onesnaženo, velika težava pa je mikroplastika, ki z 1,25 milijona drobcev na kvadratni kilometer morja dosega rekordne vrednosti, saj je to štirikrat več kot koncentracija na tako imenovanem »plastičnem otoku« v severnem Tihem oceanu.