Kot poroča Index.hr, dejstvo, da Hrvaška ni prehransko in oskrbovalno samozadostna, najbolje opiše opozorilo s konference: "Če bi bile meje zaprte, bi bili v enem tednu brez hrane."
Premalo domačih izdelkov, preveč uvoza
Uvoženi izdelki prevladujejo na policah hrvaških trgovin in problem je večji, kot se zdi. Trgovci niso edini, ki jih je mogoče opozoriti na prekomerni uvoz – hrvaški proizvajalci uvažajo tudi končne izdelke ali surovine in jih šele nato tržijo pod domačimi blagovnimi znamkami.
"Mislim, da vsi trgovci na drobno poskušajo dobiti vse, kar lahko dobijo na Hrvaškem, ampak sadja, zelenjave, svinjine, govedine ne moreš dobiti dovolj," je dejal Martin Evačić, predsednik izvršnega odbora Hrvaškega trgovskega združenja (HUP). Na seznamu najpogosteje uvoženih živil poleg mesa izstopa tudi mleko.
"Izjemno nam primanjkuje mleka. Še nikoli nismo bili slabši. Verjetno smo na 40, morda 45 odstotkih, še posebej pri trajnem mleku,"je opozoril Mladen Jakopović, predsednik Hrvaške kmetijske zbornice.
Prav nasprotno od Slovenije, kjer skoraj 80 odstotkov potreb pokrivamo sami pri mesu in jajcih, uvažamo pa največ sadja in zelenjave. Izvažamo vedno več drugih živil (margarina, kvas, testenine, kis in podobno), "močni" pa smo pri mleku in mlečnih izdelkih ter mesu.
Izvažajo surovine, uvažajo izdelke
Najbolj pozitiven primer v domačem kmetijstvu Hrvaške je pridelava žit in oljnic. Izvažajo koruzo, pšenico in sojo – toda tisto, kar se iz njih pridela, na primer moka in že pripravljeno testo, se v veliki meri uvaža.
"Uvažamo izboljševalce pšenice, moko, že pripravljeno testo ... V tem segmentu načrtujemo vlaganje v mlinarske zmogljivosti,"je povedal Tugomir Majdak, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo.
Glavne pomanjkljivosti znanje in smer
Po besedah dekana Fakultete za kmetijstvo Aleksandra Mešića je eden ključnih problemov ta, da je hrvaško kmetijstvo še vedno strukturirano tako, kot je bilo v času naših starih staršev.
"Očitno je, da način našega dosedanjega dela ni obrodil sadov. Morda imamo kakovost in konkurenčnost, a nam manjka znanja," je poudaril Mešić. Hrvaško kmetijstvo ima potencial, vendar ga mora začeti resno razvijati, sicer bodo popolnoma odvisni od hrane iz držav, kot so Nemčija, Danska in Nizozemska.
