Dober načrt in smiselna organizacija gredic nam bosta omogočila, da bomo vrt lahko najbolje mogoče izkoristili. Pri tem mislimo na koriščenje površine, prostora, ki ga imamo na voljo, in metode za ohranjanje rodovitnosti tal. Prav zaporedje in vrstenje poljščin naj bo merilo uspešnosti na vrtu, obenem bo to omogočilo optimalno izkoriščanje hranil ter preprečilo pojav bolezni in škodljivcev.

Trajnice, sadno drevje, enoletnice

Še pred pripravo gredic razmislimo, ali bomo na vrtu gojili tudi trajne vrtnine, zelišča, rože in po možnosti sadno drevje. Če boste gojili rabarbaro, šparglje in artičoke, jim odmerite del vrta, ki ga boste čez leto le pleli, drugače pa ne boste posebej posegali vanj. Ta del naj bo v prvi vrsti ločen od enoletnih vrtnin. Teh med seboj tudi sicer ne mešamo, saj bomo imeli zgolj težave s kolobarjenjem in vrstenjem vrtnin z gredice na gredico.

Načrtovanje gredic

Gredice po navadi načrtujemo v pravokotnih ali kvadratnih oblikah, vendar so lahko veliko več kot to. Razmislite lahko o polkrožnih, okroglih ali večkotnih oblikah. Pazite le, da bo velikost gredic takšna, da za opravila ne bo treba stopati nanje, ampak boste lahko večino dela opravili z vseh strani prehoda med gredicami. Tekstura tal, po katerih hodimo, se hitro posuši, še posebej če so tla zelo suha ali vlažna. To pa povzroči slabšo zračnost in težjo rast rastlin.

Poti med gredicami

Nič ne bo narobe, če jih pustite prazne in jih po potrebi zgolj plevete. Lahko jih posujete s pokošeno travo, listjem ali slamo, na njih postavite betonske oziroma lesene plošče ali po njih posujete kamenje. Pri kamenju zelo hitro pride do utiranja, zato morda ta možnost ni najboljša, saj jih boste morali hitro nadomestiti. Čez čas pa se znajdejo tudi na gredicah.

Kakšna je optimalna velikost

Ta se razlikuje od vrtičkarja do vrtičkarja, a obstaja nenapisano pravilo, ki pravi, da je optimalna širina gredice približno 120 centimetrov, dolžina pa ni določena. Pri tej širini lahko dosežemo vse vrtnine.