Amarilise te dni lahko opazimo tudi v živilskih trgovinah, kjer prodajajo čebulice, ki že imajo steblo, vrh katerega se razvija cvet. Vzgoja te lončnice sicer ni zahtevna, a je kljub temu dobro poznati nekaj trikov, s katerimi njeno rast izboljšamo.

Ob nakupu izberite debele čebulice

Med čebulčki amarilisa raje ne izberite tistih, pri katerih je steblo že dobro izraslo, temveč tiste, ki so najbolj debeli. Tak bo namreč kasneje napravil dve ali celo tri cvetna stebla, medtem ko ima drobnejša čebulica hrane zgolj za eno steblo. Če izberemo zgolj čebulico, jo pred sajenjem razkužimo. Za pol ure jo namočimo v 0,2-odstotno raztopino orthocida, da preprečimo morebiten pojav bolezni, ki bi lahko škodovala čebulici in kasneje cvetu.

Kakšna naj bo prst

Razkužene čebulice nato posadite v zemljo za lončnice, lahko pa mešanico zemlje pripravite tudi sami. Ta naj bo sestavljena iz listovke, gnojevke, težke zemlje, šote in peska. Zemlja ne sme biti kisla, saj v takšni amarilis slabo uspeva. Z zemljo nato napolnite lončke s premerom 12–14 centimetrov do treh četrtin. Vanjo nežno pritisnite čebulico in jo obdajte zgolj s toliko zemlje, da je polovica še zmeraj zunaj.

Za več cvetov

Če si želite, da bi čebulica obrodila čim več cvetov, prek nje poveznite prazen lonček. V temi bo rastlo le cvetno steblo, listi pa ne. Rastlina z močnim steblom lahko nato razvije še tri, štiri ali več cvetov. Če čebulico pustimo odkrito, bo razvijala samo liste. Ko cvetno steblo zraste do višine deset centimetrov, rastlino odkrijemo. Ne izpostavljamo je neposredni sončni svetlobi, saj jo lahko sonce poškoduje. Temperatura v prostoru, kjer jo bomo vzgajali do cvetenja, naj ne bo nižja od 20 stopinj Celzija. Ko se pokaže cvetna barva, rastlino premaknemo v prostor, kjer je temperatura okoli 15 stopinj Celzija. Tako ji omogočimo, da bo cvetela dlje.