Univerzitetna diplomirana inženirja arhitekture Matjaž Gril, ki izvira iz Celja, in Klavdij Kikelj, ki izvira iz Nove Gorice, sta bila nekoč zaposlena v Ingradovem projektivnem biroju. V preteklosti sta sodelovala pri projektiranju velikih kinodvoran in nakupovalnih središč. Prizadevala sta si, da tovrstne zgradbe ne bi bile videti kot brezosebne lupine brez svoje zgodbe. Približno dve desetletji arhitekturni prostor v Sloveniji in čez mejo soustvarjata v svojem arhitekturnem biroju.

Ko snujeta novo stavbo, se vedno zazreta v prostor, v okolico. Tako pridobita pomembna izhodišča. Na podlagi teh smernic nadaljujeta zgodbo in krepita identiteto tamkajšnjega okolja. Čeprav zgodovinske, socialne in prostorske značilnosti močno vplivajo na snovanje projektov, rezultat po njunih besedah ni vedno odvisen le od omenjenih značilnosti. »Na koncu o tem, ali je poseg v prostor uspešen ali ne, odločajo tudi čustveni, nerazumski dejavniki. Za dobro arhitekturo niso pomembni le kriteriji, ki se jih študentje učijo na fakulteti, ampak je treba še nekaj več,« pravita solastnika biroja, v katerem trenutno projektirajo več stanovanjskih hiš, nedavno pa so zasnovali tudi projekt za prizidek Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna.

Kako doseči nekaj več, kako se v arhitekturi zgodi ta presežek?

Klavdij Kikelj: Mislim, da gre za skupek okoliščin. V najinem arhitekturnem biroju je tako, da Matjaž razmišlja na svoj način, moj način razmišljanja je drugačen. To, da na stvari gledava vsak po svoje, ima svoje prednosti. Gre za zmes danosti prostora, vlagateljevih želja, občutljivosti in dojemljivosti arhitektov. Dobrodošlo je, če je zraven tudi nekaj sreče.

Kako iščeta ravnotežje med tem, da stavba ustreza svojemu namenu, in med tem, da ima hkrati svojo arhitekturno govorico?

Matjaž Gril: Iskanje prave poti je vedno nekoliko tvegano. Sem zagovornik tega, da arhitektura ni le škatla za ustvarjanje prometa, ampak mora imeti globljo vsebino. Tudi ko snujemo arhitekturni načrt za trgovski prostor, ki je prvenstveno namenjen kupovanju in prodajanju, lahko na primer s fasadnim ovojem povemo neko zgodbo. Fasada trgovskega središča lahko na primer sledi likovnim poudarkom iz okolice. Tako smo si na primer zamislili pročelje nakupovalnega objekta v Mozirju. Fasada je rahlo ukrivljena in sledi krivulji prometnice, vodoravne lamele fasade spominjajo na tipografijo kozolca, ki je prisoten v tamkajšnjem okolju. Nekateri uporabniki prostora to govorico dojamejo, drugi ne.

Preberite več v Novem tedniku