Prostor 360

Na letošnje ocenjevanje vin je komisija Zveze društev vinogradnikov Dolenjske dobila 623 vzorcev, kar je za 43 oziroma dobrih sedem odstotkov več kot lani, ko se je število vzorcev glede na predlansko ocenjevanje zvišalo za prav toliko.

Med vzorci je pričakovano največ cvička, 182 vzorcev, od tega jih 18 kandidira za kralja cvička. Sledita dolenjsko belo z 92 in frankinja s 72 vzorci. Med zanimivejše sodijo tudi različna peneča vina, ki jih je skupaj za 37 vzorcev, rosejev je 17, rumenega muškata pa 15. Na ocenjevanje so dolenjski vinogradniki prinesli tudi štiri predikatna vina, različnih vin pa je petdeset, poleg omenjenih tudi gammay, kerner, regent, zweigelt, scheurebe, dišeči traminec, muscaris pa tudi bolj tradicionalna kot so kraljevina, žametna črnina in laški rizlig.

54-teden-cvicka, ocenjevanje-vin — Ocenjevanje vin za 54. teden cvička

Domačim licenciranim ocenjevalcem so se tokrat pridružili tudi njihovi kolegi iz Kmetijsko gozdarskih zavodov iz Maribora, Ptuja, Murske Sobote in Nove Gorice.

Pred začetkom ocenjevanja je zbrane nagovoril predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Miran Jurak, ki je tudi organizator ocenjevanja. Opozoril je na težko situacijo na področju vinogradništva na Dolenjskem in na boj za ohranjanje vinogradniških površin ter izpostavil večje število vzorcev vin, kar opozarja tudi na večjo skrb za kakovost.

Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je poudaril tradicijo, ki jo na Dolenjskem predstavlja tako vinogradništvo kot tudi sama prireditev Teden cvička, ki je poleg vsega ostalega tudi lepa priložnost za druženje.

»Del tradicije pa je tudi, da ob velikih uspehih našega gospodarstva in našega kraja nazdravimo s cvičkom, kar smo lahko storili tudi ob občinskem prazniku, ko ob 661-letnici mesta ugotavljamo, da smo v 21-letnem časovnem oknu prišli do škofije, poklicnega gledališča in zdaj še nove javne univerze. Vse te uspehe Novo mesto črpa iz svoje bogate tradicije, katere pomemben del je tudi cviček oziroma vinogradništvo,« je med drugim povedal župan.

Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto in predsednik ocenjevalne komisije Damijan Vrtin je opozoril, da je pred ocenjevalci – sam kot predsednik ne bo ocenjeval – težka in odgovorna naloga, saj gre za prestižno ocenjevanje: »Vsi ti vzorci so bili že ocenjeni na društvenih ocenjevanjih, tako da gre v tem primeru za neke vrste finale. Vsak si želi čim boljše ocene. Vesel si, če zmagaš, in malo manj vesel, če nisi ravno prvi, a pomembna je kakovost, ki raste. In prav taka ocenjevanja bistveno pripomorejo k večji kakovosti.«

Da kakovost vina ni naključje, pa meni tudi cvičkova princesa Ajda Lea Jakše: »Je plod celoletnega procesa od vinograda do kleti. H kakovosti prispevajo na eni strani naravni dejavniki, kot so letnik, vreme in zdravstveno stanje grozdja, na drugi strokovne odločitve vinogradnikov in vinarjev. V prepletu vseh teh dejavnikov nastane značaj vina. Vino nas pri tem uči potrpežljivosti, saj se ničesar ne da prehiteti.«

Piko na i vsem tem razmišljanjem je postavil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek: »Taki dogodki, kot je to ocenjevanje, pomembno prispevajo h kakovosti pridelave, zato jih zbornica tudi vedno podpira. Le s kakovostjo bomo na svetovnem trgu lahko prepoznavni in uspešni,« je dejal uvodoma in izpostavil, da ves trud tako stroke kot tudi pridelovalcev vedno ne prinese uspeha, saj se slovensko vinogradništvo ta trenutek sooča z veliko nadlogo, zlato trsno rumenico, zaradi katere nekateri tudi obupajo, a se morajo z njo spopasti z vsemi sredstvi.

Sam je v tem primeru optimističen in prepričan, da bo tudi zlata trsna rumenica kmalu le še ena od običajnih motenj, ki jo bodo pridelovalci brez težav obvladovali, tako kot se je to v sadjarstvu zgodilo s hruševim ožigom.