Vsa ta leta je Oto Ašenbrener tudi zvest svoji stanovski organizaciji. „Čeprav se zdi, da je 50 let veliko, je vse prehitro minilo. Vesel sem, da sem to dočakal, te trenutke delil z domačimi in prijatelji, ker kdor ima prijatelje, ima srečo,“ pravi Oto Ašenbrener.

V osnovni šoli v Beltincih so imeli knjigoveški krožek, v katerem je bil najboljši. Učitelj mu je predlagal, da naj gre v tiskarno. V tiskarni v Murski Soboti niso imeli prostega mesta, dobil pa ga je pri zasebniku, kjer se je tudi izučil in delal eno leto. Želel je drugam in po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil ptujski tiskarni, kjer so z veseljem sprejeli. Po nekaj letih dela pa se je odločil za samostojno pot.

Unikatne poročne mape izdelovali za vso Slovenijo

Preberite več v Štajerskem Tedniku